Beseda je tisti znak, ki vsebuje največ volje do
posedovanja. Zato je v njej tudi največ elementov določanja in s tem
obvladovanja sveta. Verjetno od tod izvira občutek, da je besedna umetnost
najbolj kreativna, vrhovna, bistvo bivanja in biti, zadevajoča in odrešilna.
Čeprav ima podobne hibe in odlike, kakor jih vsebuje hkratna splošnost in
posebnost vsakega znaka. In čeprav je, kot rečeno, v besedi ta razpon in vmesni
spekter lahko veliko bolj obširen.
Vrniti
besedo, njene miselne sklope v svoje rojstvo. Razsekati, razstaviti, raz-vezati
pojem.
Pojem. po je m p o j e m
mmmmm
...........................................................................................
popopo po po krucefiks
antena
Kako napisati nekakšen ep o rojstvu in smrti sveta,
ki je naseljen v človeku?
Ima li iko, u Sarajevu, da nije proplakao, da mu se srce nije skamenilo,
onoga dana kada u novinama iziđe obavijest da se ispisao iz živih - Dario
Džamonja?
The dilemma of our present ‘culture of commemoration’ is that it demonstrates a
belief in history (that is why we pick a date from the past) while also betraying immense
scepticism towards history (that is why we now read the past transversally or spatially,
rather than in linear fashion).
Svet se v človeku pojavlja iz nežnega vztrajanja v
tišini. In umre s tihim vztrajanjem v prostoru.
Ipak, to zvono čini da promijenim odluku da se vratim u krevet i pravim se
da spavam, nego se oblačim i silazim niz kliske stepenice prema ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar