Cvilijo, cvilijo svoj neznosni obup, sklicujejo se na smrt,
a je življenje to, ki rovari znotraj njihove praznine. Danes je življenje
pičkin dim, treba je stkati fikcijo večjo od življenja samega.
Krogle. Okrogle. Mesec brez obraza. Čudna lestev vodi
človeka do življenja, do tistega ščemenja, ko lahko končno izdavi: »Živ sem!«.
Heh, živ sem in vsakdo vam bo rekel, da bi bilo bolje, da se nisem zgodil. Manj
smetenja. Manj hrepenenja. Ribo uloviš na vabo. Muharjenje.
Presenetljivo podobni so nam, sploh niso tako drugačni.
Človek ne more verjeti, človek ni eden, človeka sta dva. Najmanj. Pliz, obdrži
to zase. Rad bi ostal sam sredi svoje jase.
In kaj pokonča lačnega človeka? Lačen lev. In kaj sproži
kristalne palače solz? Brezbrižen krt.
Nihče ne oprosti slepcu brezbrižnost. Pohabljenost mora
pestovati hvaležnost. Malomorgen!
Pljuča imam, da lahko kadim. Cekine bom sral na onkološkem
in prosjačil za morfij. Nič. Nihče ne bo trznil. Smrt je poskočen fiks.
Nisem pameten, se pa trudim. Udi mi zamakajo neslišno.
Vsi ljubijo musliče, še posebej levičarji, očarani, ker sami
ne najdejo podobnega voska za prečko kljubovanja. Če je revolucija, potem je
kri. Če je strah, potem raznesejo ljudi. Jebemti, ko je življenje človeka
vredno natančno eno karikaturo. Karika. Karike bebavosti. Karike vase
zagledanosti.
Vi kar, le moj klobuk pustite pri miru. Občutljiv je,
narejen po meri. Zakaj ubijati ljudi, ko pa se ubijajo sami. Mori morje. Morje
mori.
Na mirovni sporazum pecajo skuše in potem se pizdijo, da so
zmuzljive. Pa kaj vlečeš ribo iz vode, tepec!?
Ni borcev za svobodo, so samo teroristi, isti, isti …
Nosilna sila ni nosilna kobila in tebi mladenič gre na smeh.
Nađi nekog/ko te voli/spasi svoj/ život goli!
Ni komentarjev:
Objavite komentar