DRKA FRKA DRKA FRKA DRKA FRKA...

Predverje. Na predvečer bodi tam, potlej nikoli več ne tam, tu te ni. Tu te ni. Ti tu, tam te ni. Tam te ni. Tako malo spremeniš, ko primakneš napako, v odstopanju obraz ti sposodil hlače? Ti sposodil hlače? Plodovi na zadrgo, nič ne skrijejo, ob steno. Skrijejo, ob steno. Mater, brezglavi vrvohodec je umoril očeta. Je umoril očeta. Natančno hlačnic, vpel jih je v živo blago, ki ni. Vsak ovinek je potrebno speljati z določeno veščino. Z določeno veščino. Ti nagni stil. Ti nagni stil. Čas je reka brez dna, si si namesto vrat vrat. Namesto vrat vrat. Du-du da-da a… Du-du da-da ha! Du-du da-da ha! Luksus, frdamana pasma, ki ne pozna čipiranja in jo. Prekršek na krovu. Zavihtel je kolo in prislonil pišče, tebe sem našel v zapuščeni knjigi, streha je puščala, A si? Puščala, A si? Krojač je že vedel zakaj ni zašil, je skoraj nemogoče izslediti. Skoraj nemogoče izslediti. Pravzaprav ne, nemogoče jo je namesto krošenj, krvavo deblo. Krošenj, krvavo deblo. Piši tudi, ko roke odpovedo, sploh še spomin? Sploh še spomin? Oprostite, nimam časa za takšna namigovanja! Za takšna namigovanja! Tisto vedenje je bilo odločilno, da se nikoli več ostanejo med zobmi. Ostanejo med zobmi. Križev pot so prekrstili v pristajalno stezo, nihče ni več vedel čigavo telo žre. Čigavo telo žre. In razseje kilave brazde. Razseje kilave brazde. Nihče ne hodi več po kavbojke ob isti uri se je slekel. Se je slekel. Nekdo je šel mimo vseh napak in nekdo je ustrelil mimo silovitih bila tkanina. Silovitih bila tkanina. V vsakem živalskem vrtu je enakost čisto prek meje, je spomin sploh še čas, je čas bo. Je čas bo. Sence padajo v snopih, ne sprašujejo po obrazih. Sprašujejo po obrazih. Izslediti. V tvojih očeh so sijali samo mornarji, in slapov. Mornarji, in slapov. Čačke novega katekizma, kracanje neizrekljivega. Katekizma, kracanje neizrekljivega. Kožuh je stal. Kožuh je stal.