četrtek, 13. februar 2014

IZVENSODNA PORAVNAVA

Nihče naj ne govori s polnimi usti! Pink Floyd so se ustavili v Pompejih. Tri gracije so vstale iz pepela.
Popoldan sem bil najsrečnejši človek na svetu. Žvečil sem sonce. Sprehod po Rožni, nato korekture pri Katrci. Razigrana natakarica, mlad deklič z izstopajočim nosom.

Nisem kul, sem pa vsega hudega vajen. Tudi ambicijozen nisem, sem pa trpežen. Nič človeškega mi ni tuje. Storil sem natančno to kar se ne sme storiti, če hoče človek zavzeti kakšno pomembno funkcijo v življenju. Ljubši mi je mir kot pa neprestana izpostavljenost. Bleferjem grem izrazito na kurac, ker sem tudi sam blefer, a sem talentiran ter inteligenten. Točno dve lastnosti s katerima si tu ne moreš kaj dosti pomagati. Tu smo kultivirani ljudje, treba se je pogovarjati, treba se je pregovarjati, skratka, treba se je dogovoriti. Je zdaj kaj bolj jasno?! Ljubljana terja od človeka, da zavzame stališče, jebemti?! Raje bi živel v kakšni pravi metropoli kjer bi se enostavno izgubil, žal, prelen sem za kakšne korenite premike, a nikoli ne reci nikoli, le bebec ne bi zamenjal prikolice za kabriolet.

Rad bi pisal dnevnik, kot ga je pisal Witold Gombrowicz. Ja, malomorgen, mokre sanje in mi živimo v demokraciji! Bom ostal kar pri sebi, komaj sem se navadil na svoje čevlje in odpravil žulje. Enostavno pišem, da malo nerviram zgoraj navedene bleferje. Vsakič, ko se odpravim v knjižnjico mi postane jasno, koliko lepih ljudi je živelo v tej deželi, koliko lepih knjig so napisali, najlepše pa je to, da nekateri še živijo. Vsakič, ko gledam poročila mi postane jasno, da sem se ga na neki točki hudo zadel, nakar sem se zbudil v neki zelo zaplankani deželi, ni mi jasno. Neki kao urejeni in spoštovani ljudje, ki imajo polne gobce laži in vsi to vedo. V bistvu vsi čakajo in opazujejo, zanima jih, če se bodo tej lopovi izmazali. Ponavadi se, to ljudje razumejo kot napotek, naj še oni počnejo iste nečednosti. Važno se je izmazati in koga namazati.

Dobronamerni dobri nameni, imamo gasilce, imamo vojake, vse po vrsti fopamo s solidarnostjo, tovarištvom, empatijo ... v bistvu pa vseskozi recikliramo eno in isto sranje. Tako enostavno je to, revolucije pa od nikoder.

Grem raje žvečit sonce ...


Ni komentarjev:

Objavite komentar