Pri kraju je,
bližam se koncu knjige.
Spoznanje - konca ne bo nikoli.
Niti v sanjah - še najmanj tam.
Vsakič, ko pišem preidem
na ono stran in se s težavo vrnem.
Tako globoko zakorakam
v belo noč, da se bojim zatisniti oko.
Hvala vsem,
ki me čakajo na oni strani
in na tej strani.
Brez vas ne bi zmogel.
Načenja mi zdravje,
čutim hrbet, ki razpada.
Hvala ti telo,
ker premoreš
jekleno ogrodje
in slediš temu nemirnemu
duhu vse do dna.
Konec koncev,
kapitan gre z ladjo do ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar