Račke na milostljive hlačke,
niti grama mi nisi prinesel.
S pinelom razslikam nebo.
Cinober prsti se potijo,
z vsakim udarcem bližje
meču, ki preseka popkovino.
Skozi drevored sanj
sopiham v prevelikih kopalkah.
Na pečini so ruševine
strašansko tečnih angelov,
spodaj med grmovjem
kopulacije izklesanih teles,
eno samo vraščanje za koren naslade.
V usta ti pride in ostane
slan nasmeh zmuzljivega poletja.
Spomin ostane po dolžini,
nobenih imen, prosim!
Še tako sladka smetana
se na vročini skisa.
Nagci na plaži
opletajo s kosmatimi sekvojami,
domišljija koagulira
tik pred zdajci,
kakšno potomstvo neki,
čista naslada,
zamik na belih ritnicah,
ko prodiraš v mišico,
ki zastira naše drobovje.
Perverznost se spakuje
nravnosti v brk, da se cedi
prek navihanih muštafov.
Poletje je poletje in
moških pisano cvetje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar