Svoj prvi tatu sem si dal delati točno na dan,
ko si je Kurt Cobain sodil sam, s strelom v glavo.
Bil je april in jaz sem jih imel skoraj 18.
Malce sem se bil zlagal, da sem že prekoračil
magično mejo polnoletnosti, kaj čmo,
od vedno sem bil neučakan falot.
Če nimate vsaj enega tatuja
za katerega vam je žal, da ga imate,
potem niste storili nič, navadna bleferčina ste.
Morsko bolezen dobim, ko vidim
kako si nekateri prizadevajo
in načrtujejo vdelati popoln tatu,
takšen na katerega bodo lahko ponosni
ves svoj lajf in morda si potem še nagačijo okončino
oz. karkoli itd. itd...
Nič estetsko lepega ni na tatujih,
so navadno barbarsko poseganje
v nedotakljivost našega telesa,
nič več, nič manj, da si bomo enkrat na jasnem.
Nekateri tatuji dosegajo tako vrtoglave cene,
da je najbolje, da si za vsak slučaj čekirate,
če vam niso vgradili zlatega podkožja.
In ne moremo mimo izjemnosti oz. originalnosti,
saj je to invazivno početje postalo pravcata umetnost.
Res mislite, da se lahko kosate s kakšnim renesančnim mojstrom?
Če je odgovor pritrdilen, potem je najbolje,
da se odpravite potetovirati Sikstinsko kapelo,
se bojim, da boste pristali na psihijatriji
in ne v kakšnem brezčasnem mavzoleju.
Lahko bi rekli, da so edini tatuji, ki bi si morda zaslužili
status umetnine - na teh koncih - tatuji,
ki se jih je rašpalo pod kožo, ko se je služilo vojaški rok,
slavni JNA zmazki in vse možne izpeljanke,
ki izvirajo iz njih, tako jebeno edinstveni so,
da te zjutraj, ko se zbudiš boli glava na kvadrat,
se pravi, ne samo od mačka, temveč tudi od
skropucala, ki se je znašlo na tebi, čisto zares.
Če bi radi, da se vaša nona razneži,
ko se prikažete pri njej na obisku
s svojim novim vrhunsko dovršenim tatujem,
potem ste nekje zajebali, najverjetneje v svoji glavi.
Tatuji so zgolj in samo iztegnjen sredinec
naplavinam povprečja, kloakam, katerim nastavljate rit,
da bi si potem lahko privoščili vaš super-duper-ekspensiv okrasek.
Če si že tlačite tinto pod kožo, potem vedite,
nima smisla koketirati z večnostjo brezmadežnosti,
naši podkožni dnevniki so poligoni naših napak in zmot,
ki nas delajo tako edinstvene in prekleto neponovljive.
Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar