Tu ni besed, le svetloba,
upihni jo, dan je tvoj,
in nekaj si zapomni,
ni tvoja frka tuja frka,
sam si most za vse,
imej se rad in praznuj,
lahko daš in znaš,
tisto malo, a tisto lepo.
Kje? Kaj? Kako?
Ti povej, ti se smej,
Nutello namaži
in pazi, namazan kruh
vedno pade na obraz.
Lepota ljudi je v tisti
nerodni sladkobi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar