Pritisni na reklamo, pliz. Pliz!
Tu, tu, tu-tu-tu... nekje.
Daj, daj, daj živeti, privošči.
Če že gledaš, potem še stisni.
Ups, klikni. Digitalno amoralni.
Povsem brezbrižni zehamo nad ...
Ni zadovljivega odgovora,
če že plačam, potem ne privoščim.
Pizde male, kitajske, so bolj jebljive,
tako so daleč, da niso oprijemljive.
Ne, sploh ne, nisem zagrenjen,
tudi drugače preživim - se ohranim.
Medij kot medij prenašam valovanje,
ki ni nujno magnetno, je pa vsaj nagneteno.
Vse je iz plastike, valjda sam plastičan i ja.
I, ja! I, ja! I, ja! Ulala, Evropa.
Unesco v Merkatorjevi košarici.
Saj pravim, samo pretaka se skozme.
Kozliček v spomladanski obari.
Ne, sploh ne, to ni obilo poezije.
Poezija sem sam. Sam pojem
in potem zija, kdorkoli že.
Če so pesniki siti, potem so v riti.
Call me Borgia. Call me Borša!
Beri me digitalno, če že. Fist fucking.
Še dobro, da imaš grlo in tako te nagnem,
do potankosti te ožamem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar