Štafeto prevzemajo surovi ljudje.
Lemmy Kilmister je bil vrtnica
in telo posejanjo s trnjem,
to je vse, to je vse.
Samo kdor je rdeč kot svoboda
lahko kljubuje toku in nevihtam.
Danes se bemti v imenu Boga.
Danes se ubija v imenu
lastnega odseva v ogledalu.
Strahopetci, ki nikoli ne bodo
zrasli v pogumne može.
Zakaj bi vztrajal, boli in traja.
Ne splača se, zelo preprosto.
A nekje tli mlada pasma, mora,
nevzdržno ihti, noče vreči v nemar
ta prekleti dar, že riše nove cvetove,
vonj, ki se bo razlezel čez meje razuma.
Mar ji je za jazbece preteklosti,
ne bo šilila istih brkov spomina,
nove brazde in nove brazgotine,
čas, ki se ima šele zgoditi,
zablode in napake, jadra poguma.
Tako lep je človek,
ki zanalašč ne obupa,
ne zaradi občestva,
temveč zase, za tisto malo,
koder lahko stoji pokončno.
Pa kaj, če je to le trenutek,
dvigneš se iznad megle vsakdana,
ker veš, da je edino obzorje to,
ki prsa vdiha izravnava.
Planeti v sosledju
in nikogaršnja sprava,
živiš kar ti je dano,
ostalo je le cirkuška slama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar