in svet se prebuja zopet
bolj robat in sovražen.
Še malo in sami bomo
vihteli zastave,
kolena bodo mehka
in obzorje bo nekje tam daleč.
Zaspali smo na pomolih
za katere so te legende scale kri,
mislili smo, da bodo za zmeraj.
Jok brate, vedno znova,
nikoli ne preneha borba,
svoboda je strašansko
prostorna in prepišna kletka.
Na zdravje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar