Bejbi, tvoje strani listam;
stran za stranjo,

oslinim kazalec
in ti mehčaš obzorja,
ki se imajo šele izrisati.
Knjiga - Vsebina!
Stil - Krokodil!
Oh, kako jih pekli,
ker niso na ti s teboj.
Meni je vseeno,
vem, da je tudi tebi,
najina teta nama stoji ob strani,
samota, samota, samota ...
Škrnicelj realnosti
kaj kmalu postane pepel,
nič ne ostane,
vedno znova
in enkrat za vselej,
potlej bo življenje,
ki osle kaže spominu,
ne ta, ki piše, sploh ne,
osel celo riše ...
Nikoli se ne konča,
med platnicami
se bližina vedno
cepi na dva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar