Kaj ko veter vse na glavo postavi!
Iz kakšnega testa si?
Si prožen na dotik?
Nič bati, nihče noče
sladkati se s tvojo solato.
Klorofil uhaja skozi žičnate pore,
nikar mu obzorja z jeklom
ne zazidaj, zajci jedo zelje.
Šele zdaj je jasno, majhni smo.
Zapri vrata, da ne bo prepiha!
Naj me bo sram golih dlani?
Ne morem verjeti,
vse to, vse to, vse to,
zaradi slabe frizure.
Nameščaš in nameščaš,
razmrščen pogled na ploski pristavi.
In kuj mejo postavi, kuj!
Topla smrt, šah mat za duha,
sonca bi, a kaj ko granate
mečejo sence v krvavi kontrast.
No, saj ste hoteli biti moderni,
kaj zdaj, kaj zdaj?
Kakaste, kakamo, kakajo.
Še dobro, da so mladi takisto šakali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar