Trčen in nagrbančen,
kolebnica od vedno pri roki
in slinček neba, ga da, ga da ...
Naj ti kost prinese pes,
skupaj jo glodajta.
Kaj ko bi zaprl očiin enostavno utonil.
Tista ozka globina,
vsem odmeri, tudi tebi.
Znotraj naj bo toplo,
zunaj naj bo hladno.
Ne pustim si, niti za ped,
vem, ja, nimate časa za poezijo
in jaz nimam časa za vas.
Moj klobuk se ne bo priklonil,
krijem mu hrbet, ne dam ga.
Na kolena, miti prekrižanih rok.
Ta Srečna Žival, ki je izdala Poker,
strašansko mi fali, odmeril bom krajec,
izmeril bom praznino za nazaj,
zemlja, ki ni zemlja za na čevelj,
vsi veslajo pod oblake, njim je vseeno,
hitrejši so, spreminjajo obliko
in premagujejo nečloveške razdalje.
Ničkoliko ptic molči, za vekomaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar