Okrasta sta, kot puščavski pesek
severne Afrike.
El hombre invisible. Vse je v glavi,
četudi se spusti iz žile.
Kri je topla cesta. Možgani so že
pošteno lačni.
Vse je v glavi. Verjetno je že takrat
vedel to.
Slikarja lahko ujameš s popacanimi
hlačami.
Pisatelja ne moreš, večina njegovih
potez se dogaja v glavi.
Svoboda razmišljanja. Gomazeča slast
domišljije.
Nikoli zares v prvem planu, četudi si
luknjaš telo.
Ne pišeš, da bi pametnjačil, pišeš, da bi dojel.
Sprožil je in ženi odpihnil glavo, za zmeraj!
Prekleta generacija, ki vznikne na ruševinah krize.
Vse te preseneti, ko sprejmeš svet, ta svet si ti.
Če ne pritisneš na petelina, ne ostane nič za nazaj.
Vedno bi lahko bilo drugače, pa ni.
In vsako dejanje norosti zadoni,
kot mehak šepet pisanih rož na še topli krsti.
Biti tako močan, da prebiješ opno.
Ko skočiš skozi lastno dejanje.
Ko skočiš skozi lastno telo.
Krogle so hladne padavine.
Tlesketajo s cinobrastim priokusom.
Nepredvidljivo je enako kot neponovljivo.
Isti pomen, le drugačne okoliščine.
Meso postane zelenkasto, ko odmre.
Vijolice na obraz zvestobe - nora predanost.
Vesolje je notranjost in nekdo je pozabil zapreti duri.



Ni komentarjev:
Objavite komentar