petek, 2. maj 2014

PTICE




So ptice in njihov dež je ščebet.
Jutro mi prinesejo v posteljo.
Krhke so in vztrajne.
Ljubijo življenje bosih nog.
Kljunčkajo zarjo,
ko se razno razni zadetki z Metelkove
hitijo skrivati po afterjih.
Ptice, one so na ti z modrino neba.
Kdo ve, če jih zebe tam gori?!
Kavo jim ponudim in one se le smejijo.
Nimajo z njo kaj početi.
Ptice, vezalke neba.
Nimajo kožuha, a imajo perje.
Brez njih bi jutra zobkal sam.
Ptice ne učijo leteti, ptice letijo.
Ne želijo si tujega perja,
le one ga imajo, le one ga nosijo.
Ven stopim, v jutro
in njihova melodija me umije.

Ni komentarjev:

Objavite komentar