Snežinke stepene sperme. Sladke razvade.
Mesto je požgečkalo sonce.
Mesto je postalo velika pomaranča.
Lačni nohti, vpeti v mlado meso.
Stajliš frizure na vratovih hotenja.
Še so tu oči in radovedne tipalke.
Prepustiti se, zajahati veter.
Ljudje v oblekah, oblečeni ljudje.
Pod tkanino nešteto zgodb.
Sladkosned smeh.
Prešeren s kratko pričesko.
Mastna hrana in slastni brki.
Trositi poljube vzdolž reke.
Ritke, ujete ritke, ritke.
Riti, stasite riti, zadnjice.
Ples in kres. Dan na štrbunk.
Živeti, enostavno živeti.
Ujeti ritem in dihati na škrge.
Ti telebneš in si ne moreš kaj,
da ne bi šaljivo okarala lastno nerodnost.
In zgoraj je nekaj modrega,
ki si ne pusti do živega.
Tobogan izklesan iz mavrice,
samo pomežikneš in vse je mogoče.
Biti utrujen od lepote,
očaran nad milino trenutka.
Uhani z luno v popku.
Ljubezen in njeni žeblji.
Minljivost, ki te posesa z bolečino.
Obrni nogavičke na narobno stran,
da se bodo luknje lahko skrile v nov korak.
Nič smiselnega početi,
posnemati ptice in njihov lahek obraz.
Življenje se steka kot reka,
ne stopiš dvakrat v isto ogledalo.
Pošlji mi razglednico,
moj naslov najdeš povsod,
ozri se naokrog in vprašaj cvetove pomladi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar