GERTRUDE STEIN in NJENE LEPOTICE

Gertrude Stein in lepotice avgustovske noči.

Ljubljana. Ljubljane. V njej. One.

Pločnik izpod ritnic. One tam. One na njem.

Hihitaje hihitajo. Pskušajo. Živijo. Ljubijo.

Njih mati gospa, ki je sploh ne poznajo.

V tej sopni noči sopejo obrazi. Vsi so lepi.

Vsi so lepi, ko jih mrak objame.

Vsi so lepi, ko jih mrak zajame.

Mehkih kril šopirijo kolena, da razgalijo.

Zvezde utripajo ob toplo meso mladosti.

Roža trnje nosi. Ustnice poljub orosijo.

Voljne golobice znoj naslade udinjajo.

Prižemajo. Cuzajo. Skelijo. Ugonobijo.

Noč tiha rjove. One vzplamtijo. One zaskelijo.

Stok. Okončine. Stisk. Ječanje. Nikar ne spustijo.

Brhke dišave maziljenih mednožij. Harpije.

Ženske na bojišču. Ženske z bajonetom v rokah.

Vzdolž tlakovane ceste z meči tlesketajo.

Te že ženske in njih sokovi. Opojno postrojene.

Dati jim ime. Dati jim srce. Dati jim gorje.

One so, da bi plapolale. Igrajo, da bi se vdale.

Sladko meso. Približa se nebo. Vihravo slo.

Djale so, da dajo. Gnetejo za vstajo. Tople pičke.

Nočne repatice. Prstki vsepovsod. Orošeni popki.

Tako kot one cvetijo. Tako se one drstijo.

Slapovi naslade. Slapovi razigrane promenade.

Gertrude Stein in avgustovske oči lepotic.