ANGELI

Danes zjutraj me je pričakal angel na okenski polici, imel je zlata krila. Kremžljavih oči sem videl kako kima. Krasil ga je blag smeh zadovoljstva, kot bi hotel reči: "Torej je res, še obstajate, še ste pripravljeni z glavo skozi zid, še vam ni dovolj batin in posmehovanja ..." Stegnil sem svojo dlan k njemu, razblinil se je, sončni žarek se je s svojo toplino razlegel prek mojega obraza. Drevo je zašelestelo s svojo krošnjo in vrane so poletele z malimi biseri v svojih kljunih.

Ne, ni mi dovolj, ne znam drugače. Skuham si kavo in trepetam od vse te lepote. Tako maloštevilni so konkretni ljudje v mojem življenju, tako dragoceni, raztroseni po celi polobli. Potreben je zvrhan koš sreče, da se ti zgodijo, zahtevajo vse in nič, tisti kanček pozornosti, ki prevrne tehtnico. Tako malo je potrebno, da življenje pridobi na teži, ki jo lahko tehtamo le v čistem zlatu in to nima cene.

Kavo srkam, nisem še stresel s sebe pepel sanj prejšnje noči in vse kar lahko izdavim je: "Hvala ker ste, kjerkoli že! Poljub v nov dan."