Klovni
Nič ni bolj vpeto v tradicijo
kot klovni; delati se norca.
Nasmeh je različen,
bolj se obzorje oddaljuje,
bolj se zastave menjajo,
bolj se nesporazumi večajo,
bolj je ta krč usoden.
Težko je gledati
kar si pustil za seboj,
še težje ponovno razpeti stegna.
A plamen ljubezni
nikoli ne ugasne istočasno.
Človek zagrabi topo stran nabodala,
prebudi se v oznojenem dejstvu,
da je nastopil njegov čas,
klecne od milosti
in zada gluh udarec drugačnosti.
Ni uzd, ki bi brzdale
takšnega tepca.
Sarkazem in cinizem,
za vse nazaj,
končno je napočil čas!
Le goli ljudje
v trenutku zmagoslavja
vidijo le sebe.
Trava raste,
kjer trava raste.
Biseri kot
jesensko listje,
neponovljivi
in istočasno minljivi.
Plamen.
Ogenj znotraj zubljev prehajanja.
Solze ničesar ne pogasijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar