Zig nazaj!

Kljukast križ za drobiž,

dva bregova, oba krvava,

za svobodo se žica iskri,

ne mi, ne vi – skupna ograja.

Graja, nevednost zavaja,

tako se strah poraja,

na sončni strani raja

ne gre brez tujega tolovaja.

To kar se v seme položi,

to se iz njega porodi,

sadež daljnih dežel,

nič manj sladek in zrel.

Ko za življenje bežiš,

utrujen in prestrašen,

razcapan in ves prašen,

le da nemir varno odložiš.

Kljukast križ za drobiž,

kri na bregovih ostaja,

ko svobode žolca skeli,

neshojene poti – pogum oplaja.