Igraje neulovljivo,
von oljke
na zleknjenem organu,
oljnat spokoj,
zelenkasta samota.
Primorje v laseh,
slankasti geni,
obzorje zleknjeno
na tišini ustnic.
Sin sem,
ki se ne vrača,
zaton sonca
je kot dihanje,
je in ko ni,
ni več luči.
Na pečini angeli,
strašni ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar