OČI; DA NE VIDIJO ...

Veter svetlobe

in kontrast v nasmehu.


Kdaj pridejo dobri možje?


Živčna razvalina

na pogorišču ljubezni.


Soline solz,

južno cvječe

jih grabi vkup,                                                       Oči

v gatkah.


Ko te uzre                                  da                        ne                      vidijo

se zdrami,

jod v nosnicah

in v grlu psovke.


Potiho se prikrade dan

in mehko pade noč.


Usoda v veleblagovnici

pomerja pasove

tik iznad bokov.


Osamljen gumb,

ki histerično

kroti drobovje.


Takšen ostanem,                                                    mehak           razgled

ves čas sem gradil,

žive meje namesto

izkrivljene domišljije.


Mehko vzglavje ironije,

vsako jutro najdem razgled,

v sobi brez oken.
                                                                                         t r e b u h

Kaj ti bodo črepinje,

ko ne ješ svinje?


AMAN!