Morda samo zato,
ker nam ta jezik ni tuj
in se nam lastni priimki zdijo smešni.
Ta jezik, ki ga gnetemo,
da pletemo bližino.
Vedno nekdo odide,
šele ko je zares daleč
nam je dano vedeti
v kater kotiček nas samih
se je naselil. Ti šment.
Takrat spoznamo,
da besede lahko tudi molčijo.
Zato se tetoviramo,
da ne pozabimo naslovov.
Za bližino si je treba
čas vzeti in obnemeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar