ĐUBRIŠTE

Leonid Šejka je že vedel.

Katedrale odpadkov,

smetišče, mnoštvo odvržene civilizacije.

Kot otroci smo brskali po grabnu.

Odpadki pozornosti nametani na silo.

Smet lahko postane samo nekaj

kar je nekoč imelo ceno

ali pa vsaj namen, ki je nečemu služil.

Danes samo še mnoštvo,

hinavska količina, ki želi

hinavsko opehariti pogled

in se prebiti iz anonimnosti

v stičišče izjemnega in neponovljivega.

Zaman, vrednost se porodi šele takrat,

ko ti je jasna cena, še to ne, sploh ne,

šele takrat, ko plačaš ceno.

In ko plačuješ si najbolj sam.

In ko zasiješ si še bolj sam.

Lepo je brskati po smetišču,

nikakor ne, znajti se tam.

Smetarji nismo pesniške duše.