sobota, 6. februar 2016

Na Golico



Vsak igra vlogo.

Ta je malce bolj malomarno

spustil zastor.

Ven tolčejo nekakšne nečednosti.

Kotliček za zobe,

splakne ti možgane

ravno do anusa.

Kostarika, ki se ne poslužuje c-ja.

Mar je možno, da sem tak bebec?

Mar je možno, da ne vidim za ped pred sabo?

Bomo zdržali do letošnjih zvončkov?

So barve še vedno barve,

če so nagnjene dol proti.

Strah nas dela hudobne.

Morali bi se bati strahu.

Eni so enostavno res dobri psihopati.

Most ne čuti ničesar,

most marsikaj prenese.

Ne trudi se, svet se sam spreminja.

Macola namesto grbe,

jeklo na plečih, lizanje poda ponesreči.

Ko se enkrat zazreš v oči,

ti cinizem prežarči zenice.

Da, umetnik definitivno je - genij,

a nikjer ne piše, da zagrenjeni birokrati

ne bodo skakali po tuji solati.

Veš kako spoznaš birokrata?

Na vse se spozna, samo o ceni ne ve nič.

Za to moraš biti človek,

ne boš ti meni zizike majal,

zajebano je spoznanje, res zajebano,

sanke niso vedno sklizke,

klanec je pa vsakič strm.

Tudi banano se lahko poje.

In ne pozabi na račun,

drugače boš mastno plačal,

seveda, če te ujamejo, ane?




Ni komentarjev:

Objavite komentar