Svakako, misli upravljaju i opažanjem. One su
usko povezane s njim i, kao i njega, pomućuju ih varke.
You want to keep this text youʹll need
to copy and paste. Ne, tema je nenasiten prostor, ki ga je treba zapolniti.
Zapolniti kot otrok, a vem, da padam. Padam. Tema in njeni nešteti odtenki.
Odtenki. Tema je v množično stanje, saj pred kapitalom vsi klecnemo, mar ne?!
Ne?! En sam srednji … ni več barve, ni več vere, le še šuškanje bankovcev.
Absolutni total kognitivnega zamika, da ne trpiš na mrtvi točki, kakršenkoli
znak je dobrodošel, karšenkoli. Kakršenkoli. Into a document on your computer before
navigating away from this … možgani kot preblisk topovske granate. Pretežno
linearno sranje, zdrizasto, če že ne … page. Stay on. Page. Dobrodošli, circus
maximus, reši se kdor se more! More! Tiha revolucija, digitalna, out of this
hell! Hell! Nič, čisto nič, ndaljuje se, čas je postal prenehaš in sploh ne veš, da prenehaš. Prenehaš. Tema te pogoltne.
Ne maram. Tema je. Je. Tema nima ne glave ne repa. Repa. Tema ima nenasitno
telo. Popolnoma brezpredmeten pričneš udrihati z glavo ob steno in istočasno,
ki je pravkar šinilo iz njegovega kurca, potem, ko se je dodobra in a lonely
place, such a painfull place. Place it is. It is I? Zdaj pa imaš ti frajer!
Kozmonavt pod krilo, pod duhovno pritlehnost, brezno duha. Duha. Antropološka
mutacija, kapital je prevzel vajeti … please … wait … wait! Drek,
alkoholičarski drek, kiselkasto zaudarjajoča zdriz, topla, skoraj hlapna,
razred in razredčeni vrhovi korporacij, ki so si prisvojile DNK civilizacije.
Monckey on my back. Wellcome to the hotel cold turckey! V temi vedno padam in
ne vidim dna. DNK. Bordel zavajanja. Bordel mamljenja.
In glej ga zlomka,
vsesplošni konsenz, ki zareže v nosnice, da ti na tisoče razbeljenih žebljev
dregne v sem se bal teme! Teme. Kot
odrasel se bojim teme. Teme. Najbrž sem grimasa polna poševnic, pravih kotov in
švigajočih premic. Drek, džankijevski drek, lasciven vonj, spominja na pohotne
prste župnika, ko ta z njih obriše toplo seme. Če džankijevski drek postane
stalnica, se pojavijo hemeroidi, kronično stanje, posiljevanje od za
vzpostavitev programske opreme. Hardware – absolutna osama. Software –
onegavljena tema. Preveč mi je lastna. Tema. Predobro jo poznam. Na ti sem s hladna klobasa, trda kot granit, boleča in
počasi polzeča. Morbiden in sluzav, ni več ljudi z obrazi, le še hrbtno
mozeg, ki poriva znotraj-navzven. Na obrazu je olajšanje skoraj nevidno, saj ga
ni, olajšanja ni, voziček v nakupovalnem centru, grabi, grabi s polic šaro, da
se ne bi podelal v hlače.
Mak, odvajkada sinonim sna i
zaborava, ima i svojstvo da skoro beskonačno proširi vreme – i to ne
pračasovnik sa svojom svemoćnom prinudom nad svetom nego vreme koje je u
potpunosti stan i posed onog u isti mah prisutnog i odsutnog.
Vreme brže teče na animalnom, sporije na vegetativnom polu.
Butelj buta, karkoli, samo da imaš ves čas občutek,
da si še otrok. Prikradejo se misli. Misli. Odnesejo te. Tema te. Te. Tema nima
sten. Te. Temo razblini sikajoče. Običajno ga danka izstreli v rezkem curku in
ta šprica in šprica. Lastnik danke mora biti prekleto hiter, ko ga zagrabi, da
si ne onečedi univerzalnega obraza; globalni kriminal, evtanazija v dividendah.
Enaindvajsetostoletje eno samo naprezanje. Strah, da zaspiš in se nikoli več ne
zbudiš. Da, poigral sem se z boga boječim mladeničem. Običajno se danka
ekstremno napreza in piska. Piska od ugodja. Notranji veto, krucefiks!
Krucefiks! Mama, please make me well! Please, mama, get me … sinapse,
količinska vrednost in nič drugega, banke, svete banke, objektivno ropanje za
bolčjši jutri, žeparji in revolucija, revolucija raznoraznega vezja, vezja polucija.
Plucija. Tisto malomeščanstvo, posrano in poscano, je kakofonija, neprestano
apgrejdanje, avtorske pravice vlečejo kurac originalnim licencam. Connecting …
spizdi s kadra! Spizdi!
Tout ce quʹon fait dans la vie, meme lʹamour, on le fait dans le train
express qui roule vers la mort. Fumer lʹopium, cʹest quitter le train en marche;
cʹest sʹoccuper dʹautre chose que de la vie, de la mort.
Note: We do not save any text, so if you … v sorodu s
samoto, ja, samoto. Realnost.Resničnost. Besede se drobijo. Drobijo. Sekvence.
Kader sekvenca. Sekvenca. Rez, rez … rez!
Ni komentarjev:
Objavite komentar