»Svojo animo slikam,
ko slikam te svoje ženske na platnih, slikam svojo žensko plat.
Pravzaprav težko razložim, velikokrat pride to iz nezavednega …
mogoče slikam svojo žensko lepoto, smo moški in ženske … mogoče
je to to, mogoče slikam svojo žensko animo, zelo možno, ne morem
pa stoprocentno reči ...«
Čustven vonj klerikalnega napenjanja ...

Paul Killebrew mi je
pisal
iz New Yorka, da je
poljubil Ashberya na čelo.
Paul dela od devetih do
petih, živi z bratom,
ki je ravnokar postal
oče. Pravi da je pretok
v njegovi glavi povsem
odprt.
Ne morem si kaj,
zdramijo me tisti rdeči čeveljci.
Ne morem si kaj,
zdramijo me tisti rdeči čeveljci.
Svet je v mojih očeh,
ne pripada mi to
kar stiskam v svojih dlaneh.
Toliko.
Imela si izbrisati queen za eno na
polno misel,
njega posteljo izmakneš, ko k sebi
razjarjen tišči misel,
ko krepko proti koncu tesnobe ostane
zadet.
V ozalajšanje vzdušja, psihični
učinek je voziček,
če zaslišiš ušesa kjer se nahajaš.



Ni komentarjev:
Objavite komentar