Človek, stoj!

Beg, beg, beg,

čista pornografija,

možnost izbire,

nezmožnost premika.

Izstop onemogočen,

ravna premica prisile,

vzemi dobroto

in spizdi daleč stran.

Boj se, boj, ko normativ

normale začrta onkraj.

Ne verjamem v dobroto,

verjamem v obče zlo,

ki zre v prihodnost

in se ne ozira nazaj.

Nekje se mora poznati,

ko obmolknejo veliki ljudje

in nam v slovo pustijo

praznino lastnih dejanj.

Nič več bistrih studencev,

le motne kloake zablod,

na hrbtni strani napredka,

zapredki pozabljenih usod,

bežati, ker ni kje obstati.