nedelja, 8. februar 2015

MLINOTEST


Osamljeni silosi otroštva,
zapuščene tovarne prihodnosti.
Brije surova burja okrog ušes.
Dežuje in dežuje in dežuje...
Na postaji, avtobus, pridi, brž!
Kupim karto za tja čez.
Siva je scenografija neba.
Spusti se, lestev do nebes!
Osamljena cigareta med ustnicami,
živa žerjavica brez besed, v kosih nosi pepel.
Šali, ki ničesar ne zakrijejo.
Šele, ko končno ugasneš,
šele takrat se razbesni nebo.
Plačal si karto, ne, ne boš suh, pot pod noge!
Z vsako kapljo dežja je nebo bližje zemlji,
z vsakim odločnim korakom je podoba globlje v obzorju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar