Nekdo je rekel: Svet!
Pod nosom se obriši,
če nimaš dobrega dramaturga.
Tehtamo, tehtamo, tehtamo ...
Tuhtamo, tuhtamo, tuhtamo ...
Vsakič znova druga oblika.
Svet je zdaj! Svet je zmaj!
Aja-tutaja-živeti-nagaja!
Sprevrži moralo in razbij ogledalo.
Vse bi hoteli samo zase.
In ravno toliko smo bogati
kot takrat, ko smo bili še za Karpati.
Širina je stvar dobrega srca.
Nehal sem šteti kolikokrat so me izmerili.
Nehal sem šteti kolikokrat so mi zamerili.
Ravno tak sem kot sem se sprejel.
Neskončno morje v lasnem mešičku.
Otroci so tu in bodo ostali
in se bodo postarali, nekoč oni tej,ki bodo zrli nazaj. Objemi me, otrok moj.
Nič več ti ne zamerim, tu sem.
Komu skušaš zlesti pod posteljo?
Smejim se kot razposajeni dež.
Nimam jošk, pomaranče imam.
Drekec pekec, ježek teka teka.
Povsod sem nepomičen, povsod.
Grenak kot čokolada se medim.
Ravno prav zrel kaki. Mona kaki.
Mona Liži. Mona Liži.
Zgodovina kot obraz - zgodovina skozi obraz.
Moj smeh je vesolje - strašen in neskončen.
Še so ljudje, zaradi njih jočem.
Zvezde na opanke - mit i legenda.
Kar pisal bi, prozoren, na litre, dišeč.
Moje so, besede in pustne štraube.
Vse v ljubezni hrusta, potem posipati.
Na otip sem se zgradil, na otip se gradim.
Krokodilčki izpod prepucija.
Zeleno, ki te žokam, zeleno.
Imel bi krošnje, vsakič pri drugem frizerju.
Vesel sem, se to sme?
Škripam na ovinkih, tkem na obronkih.
Višji sem od Triglava - Triglav sem.
Papajte moje seme in slano bo obzorje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar