junaki padajo kot smetnjaki
praznijo njihova drobovja v silose reciklaže
razdejati še zadnjo trohico dostojanstva
uporabnost sveta uporabnost
lahko ti rodim otroka
nič več mene ne bo v tvojem nedrjuveter veter veter veter veter veter
psi grizejo sprehajalne vrvice
grozno je ostati sam ko pa si bil vedno sam
veverice ne živijo tu william carlos williams
diagnosticiral mi je kilo
na tako malo zaplate najdejo manevrski prostor
vihtijo skrhane meče in molčijo o fuku
vse naj se ponesreči nihče ni zapisan sreči
prasci samo zato ker se valjajo v lastnem blatu
osivela jajca in vsako leto petično pobarvani pirhi
pust se zgrinja nad mesto krvoločnih ugrizov
končno smo vsi enaki in nikomur ni treba biti podoben
ljubimo ne da bi delili ne da ne bi lastno parcelo ohromili
krmiljenje v vesolje in krma trma znotraj tesne doline
samonikel plevel se na gobrc kresne
san kresne noči san kresne noči krasni kavlji
krasni kavlji krasni kavlji
vrtički samomorilcev kdor nosi sonce v prsih jih dobi po pički
in vrabcem mečemo drobtine
ter jim zapiramo duri pred nosom
posedovati posedovati v črno jamo sejati
v rove skozi rove na stalaktite v rove skozi rove na stalaktite
naj bo svet po moj podobi
posedujem torej žrtvujem
le golo strnišče v brezsramnem prisvajanju pribežališče
a onkraj obzorja se skrivajo barbari in vandali
samota krota nikar onkraj plota
samota krota nikar onkraj plota
hvaležen bodi da smo nagobčnike razrahljali
takšnemu potomstvu bomo le ostanke metali
!
Ni komentarjev:
Objavite komentar