PREOBRAZBA (Pasijon za Tomaža Šalamuna)

Preobrazba Metamorfoze

                                                           Pisati veoma ćesto u lieraturi znači naprosto prepisivati.

                                                                                                          Miroslav Krleža

5.

       MIŠ-MAŠ-TOMAŽ

Strašen je ta bankrot,

                        strašnejši in za narod sramotnejši,

kakor, če bi falirale vse slovenske banke,

                                               od prve do zadnje.

            Strašen in sramoten je ta bankrot

                                   in traja že dolga desetletja;

brezposelni delavci tavajo kakor berači,

            od ogla do ogla,

iz kraja v kraj.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – starkam točijo alkohol

                                   in mesečniki hodijo po visoki vrvi

in krilijo z negotovimi rokami,

                        soseda zadane kap in mikrofonu odpove elektronika.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – kdor je zgoraj, bo spodaj,

                                   črede imajo usnjene oči,

            njihova kopita genijem drobijo nartne kosti.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – pozabili so

                        od kod prihajajo in s kom tekmujejo,

            pri sosedu leži nabita puška

                        in pod posteljo se skriva njegova hči,

            njegova groza se oklepa petelina,

                        da le ne pridejo mornarji na obisk.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – vaše matere

                        bodo z vašim semenom dokapitalizirale bančne luknje.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – Na dnu angelov plapolajo gole riti

                        in ploska krila nerada popadajo s tečajev.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – Žive meje, ne pa uvele ograje spomina,

kosmati logopedi 1000 in ene podobe,

            namesto dolgočasnih sklepov  glasni zlogi,

                        kajti kaj rado se v literaturi zgodi,

            da je pisanje eno samo prepisovanje.

Mrtvi fantje! Mrtvi fantje! Mrtvi fantje!

            Vasujte in žalujte! – ti pa, ti ja! vedi,

da ko steguješ svoje ravbarske lovke čez mostičke klasikov:

                                   Veliki ljudje ne padajo s perjanic

            in nihče ni po župi priplaval naokrog.

                        Velika sla, skrita v stvareh,

            prebudi se, razburi se in se razdivjaj,

napolni nam imena z neizrekljivostjo

                        in jim daj sveto norost minljivega,

            da bo postala neusmiljena in čista

                                   kakor jeleni in gobice in tomažki,

ki prenesejo ciklone, potrese in starost

                        in se nikoli ne pobratijo s smrtjo.