četrtek, 22. januar 2015

ČOKO-HAREM





To je samo moj dnevnik, če ti kaj ni prav, si ga natisni in si ga v rit potisni. 
Kristjani se rimajo na muslimani. Rima na i. Glupa rima. 
Imperij. Imperij na i. Dioptrija je stvar kapitala. 
Ideologija. Ideologija na i. 

Verski simboli so stvar kapitala. 

Trije so v postelji prijetna družba, dva sta le nepotrebna gužva. 
Kra-kra-kra. Kri-kri-kri. Dva-dva-dva- Tri-tri-tri. 

Sejalci zla. Sejalci nasilja. Sejalci zelja. Seme je samo še v nemar. 
Vladarji trans-akcij. Dolge brade in visoke pregrade. Križ-kraž oltarji in sluzavi farji. 

Denar skozi okno. Obrezani. Neobrezani. Otava apokalipse. 
Strnišče na štrbunk. Kje ste zdaj ateisti? Fondi fundamentalizma. 
Fundamenti – obsesivni temelji. Vse temelji na izgledu. 

Izgovor za to in ono, isto sranje in niti ne novo pakovanje. 

Novi srednji vek – stari drek. Prihaja tema, nič ne de, a sploh kdo še spi? 

Še luna neprestano bdi. 
Zopet ista rima. Bebec bebcu kima. Ne morejo drug brez drugega. 

Moderna pička brez grmička, še kurac ne rabi svojega vrtička. 
Lucky hole. Vse je stvar tržne logike. 
Žižek ni Žužek, Žižek stremi, Žužek se poti. Reverse engineering.

Lepo je spati na potrati. 

Tudi, če vse zravnamo z zemljo, nam še vedno ostanejo vžigalice, saj smo vendar pridne mravljice. 
Koča strica Atoma - Koma strica Koma. Kolibe so vodotesne staje. 

Svoboda je grozna stvar, zato pa vsi silijo pod oltar. 
Slovenec - monokultura, Evropa - brezglava babura, Intelektualec - ko kome u dupe gura. 
Jap, vse to je orto-kultura. Pridobljene pravice so zamolčane krivice. 
Razsvetljene resnice so fino zglancane prasice. 

Samo, da je rima, samo, da navidezno štima, pravica do svobode govora je šla po gobe, bombe so samo malo bolj kemični pesticidi. Nihče zares ne verjame, da mu sosed ne koplje jame. 

Na koncu bomo spet škrabali po jamah. Na koncu bomo spet škrabali po nikoli zaceljenih ranah. A kaj bi to, važna je oblika in omika, dokler se Nič sveti lahko po svetu tacamo povsem neprizadeti. Vsak ima pravico živeti - vsak ima pravico umreti. Reverse engineering. 

To noč sem jo videl, njeni mesnati kraki, voljna bedra in nad njo sopihajoča sla podivjano-kosmatega bika. Ta s prežarčenim kurcem opleta, medtem pa njena pička kriči: "Bog-ne-daj, da si ne vzameš zaleta!". In smo spet tam, med dvema tektonskima ploščama. Smrt in onegavljanje, minljivost in fuk, oboje na horuk, medtem, ko uničuješ, že seješ in medtem, ko seješ, uničuješ.  Na vekomaj veke, na vekomaj veke. 

Revolucija je lep oglasni pano, nihče ne hodi več po odpustke pod nebo. Moč signala: zelo šibka. Resetiraj pomnilnik in čim več stlači v hladilnik. Vsak otrok si želi postati filozof in vsak filozof si želi postati otrok. Tukaj nekaj ne štima? Obrneš na glavo in pričakuješ spravo. Vsi mirijo. Vsi detonatorje gladijo. Nekje, nekoč, izobilje in pomoč. Kdo potrebuje državo, ko nam banke vrtajo v glavo. Ni krivaja razprodaja, kriva je zatohla staja, ko vsi vse vedo, a nihče zares si ne želi, da bi plapolali enakopravni. Človek se utrudi od vse te rime. Odpravi se v sanje in ne podcenjuj spanje, vse odteka in zapeka pripeka. Zaščitni faktor in neprebojna pokrivala. Sprava? Ne, hvala!



Ni komentarjev:

Objavite komentar