MNOŠTVO HOTENJA - BREZ ZADOŠČENJA!

Beseda je norišnica.
Prosim, napolni mi osamo z oreščki.
Kdo mi bo izbral pokrivalo.
Antonin gine. Kdo?
Artaud krvoločno hropše.


Hoče, hoče, hoče. Sredi hoste.
Pogled bo zamajal krošnjo.
Igračke na pročelju površine.
Pisane. Barve. Dotik.

Kar, kar, kar.
Razum stlačiti v vse.

Samo pofukaj me in vse bo kot prej.
Zate mogoče, zame ne.

Če bog da, potem bodo posneli biografski film
in vse bo kot prej. Kratkometražni odpustek.

Vule-vu... vule-vu ... Za vas je vse tako enostavno!
Vaš drek žrem in sejem cvetje, a ni dovolj?

Tako enostavno je včasih. Fukaj me. Fukaj me!
Jebi se! Aha, to pa ne gre, o, ne!

Pljuča, sluzast organ, dopoldan.
Samo dopoldan so sveža, na tržnici!

Nešteto src lahko stlačiš v pljuča, nešteto.
Samo postano meso. Meso odmre.
Poezija ne pozna besed. Podoba.
Imenovati brezimno.

Kaj je moderno?
Kakati moderno!

Pridi,
v tej ulici se izpolnijo vsa pričakovanja.
Slepa ulica.
Slepo črevo.

Sem lahko utrujen?
Lahko bruham po zloščenih konicah?

Aha!
Ne sme se!

Jebi si mater, nehvaležni sin!
Pajka pusti pri življenju.

Vraževerje.
Vezalke.
Vejevje.

Nič ni iskati tu.
Enostavno je.
Tebi se meša.
Meni ne.
Izničil sem pričakovanja.

Crkneš sam.

Najdi pravo besedo.
Najdi pravo bedo.

Jabolko je mokasto.

Lahko se ugasnejo luči.
Se bo že našlo kaj, v temi-

Obsojen na tišino.
Jaz ne, ti da.
Da-di-da-da.
Zveni.
Zveni, ko te ni.

Svet zmore brez tebe.

Prekleto dobro vem kje iskati.
A tu te ni, boli.
Vem.

Saj si solzo brišem.
A jokal ne bom.

Če ne gre drugače,
si človek pomaga sam.

Slovenci so lahko samo venci.

Svet se ne bo utrudil,
to pomaga, breme fuj!

Bralno značko si dobil?
Lepo. Zgledno.
Rit si obriši!
Zgledno.

Telo brez organov.
Telo brez orgazmov.

Tu nekje.
Na čistini.

Na belini.

Mene ni strah,
čeprav sem plah.

Ave!