MAR JE MIR TVOJA STVAR?

Otroci crkujejo na igriščih odraslih,
v vrsti postrojeni čakamo,
da prispevamo za države,
da plapolajo zastave,
davki, davki, davki ... davki za obstoječi red.

Če nam jezik sebstvo zariše,
koji kurac potem meje?!

Da korakamo, da kokodakamo,
                                                  da korakamo, da kokodakamo.

Vsi nam grozijo,
a kaj, ko se ljudje lastne neumnosti
                                                      najmanj bojijo.

Profiterji, bleferji, vse je v obliki, vse je v tisti lepi sliki.

Boj za oblast in tista slast, ki ji enostavno pravimo moč.

In kdo miži, ko si zremo v oči,
borci za splošne pravice,
z vedno tisto malo prikrojene resnice.
                                                           ?????????????????????????????????????
Vse je v obliki,
danes se ji preprosto reče embalaža.
Kdo bi izgubljal čas za nekaj
kar kupci ne poznajo.
                                                            Zaliti trebuhi lakote.
Strah kolca v lačnih trebuhih,                                   Napihnjeni baloni pozabe.
resnica danes ne boli,                          Krvavo otroštvo.
resnica danes molči.
                                                                          Odrešitelj in birič.
In ves ta strah se nekoč sprevrže v sovraštvo.                                     Birič in birič.
In spet bodo na igriščih drugih tej zapozneli otroci,
sedaj pohabljeni odrasli, sejali gnev
in kapital bo rasel ob ritmu vojaških škornjev.

Grozen je stok otrok,
ki po bibličnih plažah lovijo svoje odtrgane ude.

V nič več ne verjamemo,                                        Iz tvoje pičke bom naredil rožo.
le še ena resničnostna oddaja več.                                            
Kdo bi maril? Komu mar? Ne tiče se nas!                      Tvoj anus mi vzbuja skomine.
Tuje kulture, tuje nadure. In krokarji korakajo.
                                                                           Najstniške matere žvečijo
                          pomendrane maternice.
Ves ta blišč,
da preslepimo še zadnjo trohico človeškega v nas.
Zametki humane civilizacije,
stranišče in smetišče dobrih namenov.           SOS SOS  SOS SOS
                                                   
Pofukati je treba vse samonikle kanale,               SS SS   SS SS
prefukati je treba vse drugačne nazore,
pofukati je treba vse nebogljene žene.        Prekleta arabska kurba,
                                                           sama si hotela.
Še najbolj slastno je,                                                    Prekleta židovska kurba,
                                ko se nedolžnemu otroku,     sama si hotela.
v rit zarije
                 sovraštva seme.

Smrt nebogljenih se nas ne tiče,                    Korakajo, korakajo, korakajo ...
naravna selekcija v svetu                       Kokodakajo, kokodakajo ...
kjer ima digitalno vezje
več duha kot pa sestradani čokolatin
sredi pogoltno razrite Afrike.

Recept je preprost,                                         SOS SOS       SOS  SOS
ljudem vzeti dostojanstvo                    SS SS
in le naša neumnost
je kriva za to, da trkajo tudi na naša vrata.
Malce bolj perfidno in potuhnjeno,
a konkretno in solidno.

In kleni kritik bo dejal,
                                    da ni mesto poeziji
izven zidov,
                      izven varnih zidov akademskega ugodja. Ti zlodja!

Jasno, kultura na eno oko zamiži, ko se ji med iz riti cedi!