ZDRUŽENO RAZDRUŽENI

Naša življenja so postala festival.
Pred nami rjoveča množica.
Sanjamo o bolšji prihodnosti,
poleg nas nekdo bruha višek užitka.
Razgrajamo in rajamo
in se tolažimo z mačkom,
ki nas pričaka naslednjega jutra.

To kar nam osmisli bivanje
je nekje zapisano, da ne bi
slučajno zašli s poti.
Čisto vse prenesemo,
le tega ne, da smo izgubljeni.
Smerokaze izdelujejo
v pogoltnih bankah
in vsak je strokovnjak,
vsaj za 15 minut.

Duhovna rast se šteje po glavi,
nikakršne svobode nimamo,
to kar vnašamo vase
nam drugi predpisujejo.
Groza nas je lastnih dejanj,
ker sledi spoznanje,
da je svet, ki ga živimo,
čisto naš svet, nikogaršnji!

In ta zverižen vlak
drvi čez drn in strn.
In ta naš zbegan pogled,
ko ne uspemo ničesar fiksirati.

Fikusi s koreninami v zablodi.
Zdaj pa ti blodi in hodi.
Si že kdaj koga pobožal,
medtem, ko te je ta ogrožal?

Ja, instant rime
in to pretesno vime.

Hlastajo gobci
in mokre sanje o klubski kulturi.
Rajanje v tišini,
spajanje v neki drugi dimenziji.

Naša življenja so postala festival
in vse kar ostaja za nami je navaden kraval.