Cvetje.

Tam čez je speljano. In sonce se je razletelo v krhlje. Agrumi, njih vonj, dolgo pozabljene okončine. Ni kaj za oprijemati. Abeceda odtenkov. Ko se sonce lomi z višine na obraz. Barva, ne obraz. Obraz, ne ime. Tkanje vonja in cepetanje marljive lakote. Brbotanje čebel. Travnik, mesnat, pestuje jutro, ki tke svetlobo v dan. Dišeča poved, brez stavkov, razumljiva in neizrekljiva.

Strmeti in molčati. Toplota boža, nato klofne žgoče. Ječanje. Ječanje. Ječanje. Ni ječa. Ječanje. Vzemi si čas za zloge. Čas si vzemi in poljubno prisloni sebe na ozadje. Kader. Globina kadra. Kader v času. Kader v prostoru.  Cvet. Svet.Svet. V zavetju kontrasta. Ostriti motrenje. Ščebet. Lestev čivkanja. Češnje so odšle. Češnja ostaja. zamudniki ostajajo.
Izdolbsti povedano. Ogrodje. Krhko ogrodje ostane. Tanek skelet čokolade. Prijetno ohlajene čokolade. Hrusta pod zobmi.

Prav takšno naj ostane. Vse dni. Vse dni.
Primorska. Prsa. Ringaraja.
Valovanje in ponavljanje.
Ko bi vedel kam. Teleportiral bi, teleportiral.
Ne moreš v žep.
S tem ne moreš v žep. Suknjič pripni.
Na mehko in mehko. Plapolajo.
Neimenovano plapola in nič ne označuje.
Čuječnost željna bližine. Razneženo. Boleče. Slutnja.
Tako včeraj, kot danes in že jutri.
 Ko bi zeleno lahko namazal in ponesel k ustnicam.
Žvižgač v vesolju. Tam informacija ne. Formacija da.
V vrsto se postavi. Prednost je na cvetovih.
 Finiš čisto na začetku.
Oblizneš brez, da bi okušal. Ma kaj te besede drobiš.
Za drobiž. In si drobiž.
Težko ob vonju barve molčiš.
Na peclju te bodo našli. In to bo to.