sredi veleblagovnice praznijo greznice urejeni na njih smeh
drveh drzni
požrešni
ko se ljubezen izrodi postane posedovanje
borba za moč in prevlado kovček brez kljuke
titikaka tebikaka tebikaka titikaka
plesala sem in snubcev ni bilo od nikoder.
vižažistke so strgale
AM I SHOOTING A SAD MAN?! strgati vzrejo
podobe
čedne hlače, to pa to. noter govejo barvito zabito
mračni kabare in njegove prikazni
v pravljicah je toliko višnjevih zarij.
zarodki s kruhom pomazani
mičkene tačke čedne račke. štancat šlauf
predpražniki cinizma
vse slovenske ritke, vse slovenske pitke.
vse domače vse drugače
čokolatin ti zagatim brez korenin. ve se kako do pogače
veslo teslo ne bo mu zneslo
brez dreves še dolgo ne bo zelenja.
ne poznanstva, ne veze, župan ne more brez irokeze!
lahko ti je pička mračna, samo nikar ne berači. narod hlapcev smo, mi se klanjamo, v povprečju odzvanjamo. prilagodljivi kotleti, grabežljive maše in uslug polpeti. podcenjevanje povsod in vrata se zaprejo, treba je čuvati domačijo, pošteni pritisk ne zdržijo, pokvarjeni med sabo si ga tlačijo, nko ndrugi klečeplazijo. kače nimajo peroti. in sloni nimajo kaj tu iskati. hrčki na štrbunk. risi golih riti.
ne poznanstva, ne veze, župan ne more brez irokeze!
a te lohk poustam houstam s krompirjem toustam ? ? ?
pejdi na GHOLICO mona!
golobe so pojedli in nihče jih ni očedil.
lahko bi bilo drugače, na smo pri nas doma, ha!
SLEČI HLAČE IN PRIDI K MENI, DA TE POCARTAM!
Ni komentarjev:
Objavite komentar