
dosegljiv samo preko tajnice.
tajnica je odsotna.
odšla na friziranje oprsja.
nova košarica.
pripomore k službeni zagnanosti.
nimam kaj početi z njenimi joški.
a prav tako nimam kaj početi
s pokrajino, ki se razsteza
na drugi strani okna. razgled pač.
ona novi joški, jaz nova frizura.
sneženi mož se počuti osamljenega,
odpravi se na fitnes.
malce mu je nerodno,
sama mišičasta in zagorela telesa.
ne traja dolgo, kmalu se od napora stopi.
od njega ostane bore malo,
pravzaprav nič, le korenček,
ki mu je služil kot nos.
priskaklja mimo zajček,
gric, gric in nosa ni več.
belina je pravzaprav hvaležna stvar,
z malo čednosti in uglajenosti,
se lahko človek stopi z njo
in popolnoma ponikne.
belina nima globine,
belina je pravzaprav prostor,
tista razstezajoča se odeja,
ki pokrije vse z gluho tišino.
z malo spretnosti
se lahko preleviš v svetlobo,
sneg ti postane tobogan,
sneg ti postane odskočna deska,
pričneš prsketati kot ognjemet,
povsod si, a le za trenutek,
nakar izgineš iz vidnega polja.
tajnica tipka
in jaz si popravljam frizuro.
spet bomo dosegljivi,
ko nam uspe ukrotiti sneg
in iz njega sestaviti podobo.
sneg se stopi
in ponike tja,
od koder vznikne pomlad.
Ni komentarjev:
Objavite komentar