včasih je tišina zgolj tišina
krhka belina v mrvicah stopinj
žival se je zatekla v naročje
onkraj ni preko
in tiste drobne laži
en tak nasmeh za dobro jutro
za vonj bi se sprijel skozi nozdrvi objel
tako kot poljubljanje razumevanje
izgubiti se v noč v hrup v strup
pokozlana jutra in glavoboli pozabe
včasih je toplo prek bližine
zvestoba zvezd zvestoba daljave zvestoba
travnik sem posadil na tvoja prsa
strnišče robatosti neroden škorenj
prvo sta se ljubila nato je on molil
ni bilo ključavnice
ni se bilo kam skriti
Ni komentarjev:
Objavite komentar